Omemba: Mateja Pucko

»kot pravi Boštjan Jurečič, ki si je ogledal Rossa dela na Dunaju - skušala na novo definirati skulpturo.«

»Razstavljene fotografije pomagajo rekonstruirati spomin na dogodke in pomembno opominjajo na skoraj neverjetne prizore nedavne preteklosti.«

»Jaz fotografiram že od leta 1968 in včasih je bilo tako, da so miličniki ščitili protestnike, danes je pa tako, da so policaji napadali protestnike.«

»na vidike privatizacije in zapiranja javnih institucij in njihovo dostopnost; pa tudi na vidike narave, ki je naša skupna last oziroma bi morali vsi imeti dostop do nje in pa seveda do naših teles, do našega zdravja.«

»to gre pri tokratni uprizoritvi pravzaprav za obnovitveno predstavo.«

»privilegij velikih tekstov, ki govorijo o medčloveških, družinskih odnosih ta, da ostanejo brezčasni.«

»Vojaški režim je prepovedal dolge lase, minikrila, Sofokleja, Tolstoja, Evripida, zdravice na ruski način, stavke, Aristofana, Eunesca, Sartra, Albeeja, Pinterja, svobodo tiska, sociologijo, Becketta, Dostojevskega, moderno glasbo, pop, moderno matematiko in črko Z, ki v stari grščini pomeni ON ŽIVI.«

»opus Coste Gavrasa predstavlja univerzalno kritično držo internacionalista, ki se izvrstno znajde v številnih žanrih in produkcijskih okoljih.«

»Njeno igro vedno zaznamuje kompleksen preplet raznolikih vnosov osebnega odnosa in delovnega materiala, ki ustvari markantno odrsko držo, v kateri v sočasju njenega igranja in vzporednosti našega opazovanja poteka niz na videz nasprotujoče paradoksalnih občutij, vtisov in učinkov.«

»je v tej dekadi pokazal izrazit igralski razvoj, širino in zrelost pri oblikovanju vlog. Njegove nadarjenost, močna odrska prezenca in predanost gledališču zaznamujejo tudi kreacije, ki jih je oblikoval v zadnjih dveh letih.«

»Še posebej v današnjem času se mi zdi, da moramo zelo ceniti tiste posameznike, ki znajo iz hoje narediti ples, iz tona simfonijo, iz črte sliko. To so namreč tisti ljudje, ki naše vsakdanje, dostikrat zelo banalno življenje, plemenitijo oziroma iz tega verizma, da ne rečem grobosti, vendarle naredijo kolikor toliko smiselno življenje.«

»Pripovedna proza Borisa Kolarja prepriča tudi zato, ker avtor v času, ko ekonomska logika in kapital obvladujeta javno ter zasebno sfero, empatično usmerja k čutenju narave in prek nje človeka samega.«

»Z nenadkriljivo močjo obrazne in telesne izraznosti je oblikovala Mae kot neagresiven kontrapunkt Maggie. Igralkino oblikovanje vloge je z dramaturškega stališča vplivalo na razmerja ključnih sil drame in mariborski izvedbi dalo pomembne vsebinske poudarke. Senzibilno kreacijo, ta je znotraj konvencionalnega pristopa našla nove evokacije, s tem pa temeljito poudarila vlogo, je Mateja Pucko ustvarila še predstavi To noč sem jo videl.«